Sončni vzhod na Triglavu, foto: Brane Malus
Himalaja-2 2014, foto: Monika Planinc in Urban Novak
Matterhorn, foto: AO Kamnik
Bivakiranje na Kalškem grebenu (2014), foto: Brane Malus
Lofoti 2, foto: Monika Planinc in Urban Novak
Himalaja-1 2014, foto: Monika Planinc in Urban Novak
Zimske radosti, foto: Branko Ivanek
Lofoti 1, foto: Monika Planinc in Urban Novak
 

Novice

Objavil/a: Matjaž Šerkezi, torek, 7. junij 2016, ogledov: 2495

Predsednik Pahor bo odlikoval Prezlja, Brvarja, Česna in Pollaka

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo na predlog Planinske zveze Slovenije v ponedeljek, 20. junija 2016, na slovesnosti v Predsedniški palači v Ljubljani vročil državna odlikovanja: zlati red za zasluge Marku Prezlju, red za zasluge Andreju Brvarju ter medaljo za zasluge Tomu Česnu in Bojanu Pollaku.

Marko Prezelj (roj. 1965) bo prejel zlati red za zasluge za legendarne dosežke v alpinizmu in prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetu
Vrhunski alpinist (alpinist od leta 1985), alpinistični inštruktor (od leta 1988), gorski reševalec (od leta 1988), gorski vodnik (od leta 2000), vodja SMAR – slovenske mladinske alpinistične reprezentance in fotograf iz Kamnika se je z resnim alpinizmom začel ukvarjati leta 1982, ko se je včlanil v Alpinistični odsek Planinskega društva Kamnik. Na svoji prvi odpravi je bil spomladi 1987 (Lhotse Shar) in od takrat je aktiven "odpravar" in svetovno priznani vrhunski alpinist s številnimi opaznimi vzponi v domačih in tujih gorah. Med njegovimi številnimi prvenstvenimi smermi v različnih navezah omenimo prvenstveno smer v severni steni Čo Oju (8201 m) leta 1988, novo smer na Južni vrh Kančendzenge (8476 m) leta 1991, smer v jugozahodni steni Denalija (6190 m) na Aljaski leta 2001, smer v osrednjem delu južne stene Nuptseja (7861 m) leta 2002, novo smer na Čomolhari (7326 m) leta 2006, novo smer smer v severni steni Hagshuja (6657 m) leta 2014 in prvenstveno smer v vzhodni steni Cerro Kishtwarja (6173 m) leta 2015.

MarkoPrezelj_cManuelFerrigato
Marko Prezelj (foto Manuel Ferrigato)
Kamničan, ki je leta 1992 prejel Bloudkovo nagrado, je tudi prejemnik štirih zlatih cepinov: leta 1992 z Andrejem Štremfljem za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge, leta 2007 z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija, leta 2015 z Luko Lindičem in Alešem Česnom za prvenstveno smer v severni steni Hagshuja ter leta 2016 z Urbanom Novakom za novo smer v do takrat še nepreplezani vzhodni steni Cerro Kishtwarja. S člani SMAR, ki je nastala tudi z namenom plemenitenja himalajskih izkušenj mladih slovenskih alpinistov, je vodil odpravo Phola Gangchen 2014 (nova smer na Ledeni zob) in mednarodne izmenjave s francoskimi in japonskimi alpinisti.
Občudujemo lahko njegovo izjemno fotografsko, publicistično in predavateljsko dejavnost, s katero širi poznavanje slovenskega alpinizma doma in po svetu. Odmevne članke in odlične fotografije je objavil v številnih domačih in tujih alpinističnih revijah ter katalogih, izjemno obsežen je tudi njegov predavateljski opus.

AndrejBrvar_fotoMancaCujez
Andrej Brvar (foto Manca Čujež)
Andrej Brvar (roj. 1953) bo prejel red za zasluge za dolgoletno prostovoljno delo v Planinski zvezi Slovenije ter izjemen prispevek k sooblikovanju nacionalne politike športa za vse
Od gimnazije je v prostem času aktiven v planinskih in športnih organizacijah. Bil je predsednik Planinske zveze Slovenije, najmnožičnejše športne organizacije v Sloveniji, in član sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij. V športnih organih se je ves čas zavzemal za večji delež javnih financ na področju športa za vse. Kot deseti predsednik je v obdobju slovenske tranzicije uspešno vodil Planinsko zvezo Slovenije pri vprašanjih denacionalizacije in privatizacije planinskega premoženja, pri utrjevanju mednarodnega ugleda – tako s sodelovanjem v mednarodnih planinskih organizacijah kot s prepoznavno alpinistično dejavnostjo –, pri ekološki sanaciji planinskih koč in usposabljanju mladih. 
Poleg tega je glede odprtih vprašanj in problemov vodil širok društveni dialog, rezultat katerega so Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev, leta 1999 sprejeti dokument, s katerim je stekel proces preoblikovanja PZS v sodobno, z alpskimi narodi primerljivo organizacijo prostovoljcev. Ves ta čas – polnih enajst let – je zastopal PZS v številnih državnih, mednarodnih in drugih organih, kjer je izboljševal zavedanje, da je planinstvo najbolj množična športno-rekreativna dejavnost v Sloveniji. Pri tem ga je vodilo tudi prizadevanje o nevpletanju političnih strank v civilno družbo.


TomoCesen_foto_MancaCujez
Tomo Česen (foto Manca Čujež)
Tomo Česen (roj. 1959) bo prejel medaljo za zasluge za vsestranski prispevek k razvoju športnega plezanja v Sloveniji in vrhunske alpinistične dosežke
V devetdesetih letih, ko se je pri nas začelo močneje razvijati športno plezanje, je Česen postal gonilna sila te nove športne panoge v Sloveniji. Od leta 1994 je odgovoren za izpeljavo državnih prvenstev v športnem plezanju, od leta 1996 je organizator in vodja tekme svetovnega pokala v športnem plezanju v Kranju, ki je lani doživela 20. izvedbo. Bil je mladinski in članski selektor reprezentance v športnem plezanju ter sedem let trener športne plezalke Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. Dobrih 16 let (1995–2011) je vodil Komisijo za športno plezanje PZS in takrat je s projektom opremljanja smeri v slovenskih naravnih plezališčih izjemno pripomogel k razmahu športnega plezanja, ki je ob tekmovalnih zvrsteh postal tudi pomembna družinska in vseživljenjska športna dejavnost.
Plezati je začel leta 1975 v Alpinističnem odseku Planinskega društva Kranj, plezal najprej z vrstniki, nato tudi v navezi z Andrejem Štremfljem in Nejcem Zaplotnikom, veliko tudi sam. Po osebnem izboru sodijo med njegove najboljše alpinistične dosežke nova smer na osemtisočak Jalung Kang (1985), preplezani Trije problemi Alp pozimi in v solo vzponu (1986), prva solo ponovitev smeri No siesta (1987), nova smer na Jannu (1989), solo vzpon v južni steni Lotseja (1990) ter leta 1994 solo preplezana smer Ženska z oceno 8a v Bohinjski Beli.

BojanPollak_osebniArhiv
Bojan Pollak (foto osebni arhiv)
Bojan Pollak (roj. 1943) bo prejel medaljo za zasluge za vsestranski prispevek k razvoju prostovoljnega vodništva, življenjsko delo v slovenski planinski organizaciji in prispevek k razvoju slovenske planinske šole v Nepalu.
S planinstvom se je začel ukvarjati v sredini 20. stoletja v matičnem Planinskem društvu Kamnik, od leta 1966 je alpinist, leta 1975 je postal gorski reševalec, alpinistični inštruktor in gorski vodnik (z mednarodno licenco). V svojih sedemdesetih je še vedno aktiven kot inštruktor, predavatelj in strokovnjak v Planinski zvezi Slovenije. Plezal je v Sloveniji in po svetu, bil je član treh Jugoslovanskih alpinističnih himalajskih odprav (JAHO): na Kangbačen (1974), Makalu (1975) in Everest (1979). Po letu 1991 je svojo dejavnost preusmeril v usposabljanje vodnikov PZS (VPZS) in gorskih vodnikov, kjer je sooblikoval politiko vodništva. 
Poleg rednega sodelovanja v alpinistični šoli (od leta 1974 naprej do 2012) je od leta 1991 deloval na številnih tečajih za VPZS, na seminarjih za mentorje planinskih skupin in na tečajih v okviru PD Kamnik. Kar osemkrat je sodeloval pri izobraževanju vodnikov Nepalske planinske organizacije (NMA) v slovenski šoli za gorske vodnike v Manangu, od tega enkrat kot inštruktor in sedemkrat kot vodja tečaja. V planinski organizaciji na krovni in lokalni ravni je vsa leta opravljal številne pomembne zadolžitve na področju alpinizma, vodništva, vzgoje in izobraževanja, usposabljanja in preventive.

Iskrene čestitke nagrajencem!

Ukazi o podelitvi odlikovanj Republike Slovenije so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 39/2016 z dne 3. 6. 2016. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor 
bo državna odlikovanja nagrajencem vročil v ponedeljek, 20. junija 2016, ob 13. uri na slovesnosti v Predsedniški palači v Ljubljani.



Komentarji

Za oddajo komentarja se najprej prijavi!
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.
Iskanje med novicami